Se vaša nova okna rosijo? Nič nenavadnega!
V hladnejšem delu leta se pogosto srečamo s pojavom kondenzacije na okenskih steklih. Pojav je posebej izrazit v starejših stavbah s starejšimi modeli oken, ki so brez tesnil, z enojnimi stekli ali »termopan« stekli z nizko toplotno zaščito. Nanj pa niso povsem imuna niti nova okna.
Kako nastane kondenz?
Kondenzacija (vlažno zgoščevanje vode) je naraven pojav. Pojavi se takrat, ko se topel in vlažen zrak sreča s hladno površino in se na njej ohladi. Vlaga, ki jo je ta topel zrak vseboval, se izloči v obliki kapljic, tako da se površina navlaži - kondenzira. Ker okna oziroma steklene površine veljajo za hladnejše v primerjavi z zidovi in lesom, se kondenz najprej pojavi na steklih. Ko pozimi odpremo okno, se steklo hitro orosi, saj pride topel zrak iz notranjosti v stik s hladnim steklom.
Zakaj se steklo orosi znotraj?
Do orositve notranje površine stekla lahko prihaja tudi pri zaprtem oknu. Pojav je posebej izrazit v hladnejšem delu leta, posebej, če je v prostoru visoka relativna zračna vlaga. V tem primeru so notranje površine stekla hladne, njihova temperatura je enaka temperaturi rosišča in steklo se orosi. Ko pozimi sedemo v ohlajen avto, niso ohlajeni samo sedeži, pač pa tudi ostale površine, med njimi steklo. Z izdihavanjem toplega zraka pride do orositve notranje strani vetrobranskega stekla, saj izdihani topel zrak kondenzira na mrzli notranji površini stekla. Pojava se znebimo z ogrevanjem zraka in stekla. Pojav rosenja je zlasti opazen v kuhinji, kopalnici in tudi v spalnih prostorih, kjer se »proizvede« veliko toplega in vlažnega zraka (kuhanje, likanje, dihanje,…). Ob nezadostnem zračenju ta zrak kondenzira na hladnih površinah, kot je okensko steklo.
Vloga medstekelnih distančnikov
Orositev na oknih se najprej pojavi na spodnjih robovih stekla, oziroma na mestih toplotnih mostov (stiki med različnimi površinami, spoji, okvir okna,…). Primer toplotnega mostu, ki znatno vpliva na pojav kondenza je stik med stekli in medstekelnim distančnikom. Distančnik je okvir, ki se nahaja v zaprtem prostoru med posameznimi sloji stekla. Če je med sloji stekel aluminijasti distančnik, ki je dober toplotni prevodnik, se pojav kondenzacije še pospeši. Aluminij namreč predstavlja toploten most, preko katerega se mraz oziroma nižja temperatura zunanjega stekla prenaša na notranje steklo. Notranje steklo se ohladi, in ker je sedaj njegova temperatura dosti nižja od temperature zraka v prostoru, je možnost kondenzacije veliko večja. Z uporabo distančnikov iz umetne mase (t.i. izoloativnih distančnikov), ki imajo manjšo toplotno prevodnost, lahko učinkovito rešimo problem toplotnega mostu.
Ključne prednosti dobrega distančnika so:
- Majhna toplotna prevodnost.
- Občutno izboljšanje Uw vrednosti.
- Povišanje temperature na notranji površini stekelnega roba.
- Znižanje nastanka kondenza na robovih.
- Varčevanje s toploto in stroški ogrevanja.
Zakaj se steklo orosi zunaj?
V izjemnih primerih, ko imamo opravka z nizkimi zunanjimi temperaturami, lahko pride do orositve stekla zunanjih površin. Do tega prihaja tudi v primeru, da imamo energetsko učinkovita okna z izolacijskimi stekli. Pojav nastane, ker tovrstna okna ne dovolijo prehoda toplote od znotraj navzven. Zato se zunanje steklo ne ogreje in se v mrzlih nočeh močneje ohlaja. Temperatura na zunanji površini stekla lahko tedaj pade pod temperaturo rosišča in pojavi se orositev, ki pa izgine z dvigom dnevnih temperatur. Pojav lahko omilimo z dodatno zaščito steklenih površin s pomočjo zunanjih senčil. Ker je ta pojav fizikalno in klimatsko pogojen, ni predmet reklamacij.
Kako lahko orositev stekel zmanjšamo in kako preprečimo?
Z izbiro kakovostnih energetsko varčnih oken s kakovostnim izolacijskim steklom in primernim medstekelnim distančnikom lahko pojav orositve stekla znatno zmanjšamo. Žal pa z njimi pojava orositve ne moremo preprečiti. Saj tudi pri oknih z vgrajenimi toplotno izolacijskimi stekli, ko je v prostoru prisotna visoka relativna zračna vlaga (okrog 80 %) in notranje prostore slabše ogrevamo, lahko še vedno pride do orositve na spodnjih robovih stekla. Kaj lahko storimo? Lahko poskrbimo za dvig sobne temperature in s tem segrejemo hladne steklene površine na temperaturo rosišča. Ta ukrep nas bo stal večje porabe energije. Lahko pa se odločimo za učinkoviti prezračevalni sistem, ki bo zadrževal sposobnost notranjega zraka za naraven prevzem vlage ter ugodno klimo v prostoru.
